Eno pesem č′mo zapet′ Eno pesem č′mo zapet′, prav žalostno za slišat′, od en′ga žegnan′ga britofa, od en′ga žegnan′ga britofa. Tam nobenih ni skrbi in tudi ni špetira, kralj pol′h petlarja leži in se prav n′č ne zbira, al′ berač al′ pa pa n′č dr′gač. Zdaj pa′ pomislimo, de bo treba umreti, jenu′ zavzdihnimo k nebeškemu očeti, da b′ b′li zbran′ na ta soden dan na desen stran′.