Dve let′ in pol sva se midva ljubila Dve let′ in pol sva se midva ljubila, dve let′ in pol sva midva srečna b′la, al′ božja roka naju je ločila, sam Bog ve, al′ še kdaj se vidiva. Oj, le enkrat še v svojem bi življenju jaz rada′la svoj′ga ljubega, za njega dala rada bi življenje, prelila zanj′ga svojo srčno kri. Oj, lipica, kjer v senci sva sedela, drug drugemu na prsih sva slonela, sva slišala škrjančke žvrgoleti, sva slišala pastirčke vriskati.