Sinka je zibala, milo se jokala: »Kje pa si, fantič, zdaj ti?« Fantič odšel je daleč po svet′, tamkaj je videl prav dosti deklet, zbral si je ljubico, belo golobico, lepšo ko cvet.
Dekle, me prav Dekle, me prav, da t′ ne bo jutri žal, da ne boš rekla, da sem te′fal.