Na vej′c′ pa je ptiček sedel, takole je deklici pel: Če voda v potoku skali se kedaj, gotovo izbira si drugo tedaj. Studenček, studenček, zakaj se kališ, oj, fantič, zakaj mi grešiš? »O, ptičica grda, kaj lažeš mi ti, peruti, če mogla, pristrigla bi ti, jaz dobro vem to, da me ljubi tako, da me nikdar zapustil ne bo.«