»Daj mi, dekle, da si jo na prsi pripnem, za spomin cvetlico malo, preden v tuje kraje grem.« Kito cvetja mu je dala, s cvetjem mu dala srce, sama v vrtu je ostala, on po svetu šel od nje. Rože je na vrtu plela, pela je pesem glasno ‒ kaj da vrta več ne dela, kaj ne poje več tako?