Po vasi ljubček prižvižglja in znamenje navadno da, zavriska, da razgrinja se, zapoje, da razlega se. Odpret mu hiti, ga v svetlo kamrico spusti, pritiska ga na srčece, poljublja ga na ličece.
A če podnevi sreča ga, ga nič ne vidi, ne pozna, saj treba vedet′ ni ljudem, kar znano tihim je nočem.