Prišel ljubi je pod okno, rahlo trkal je na polkno: Vstani, ljuba, odpri mi, saj že zadosti spala si. »Nič kaj dobro nisem spala, celo noč sem poslušala, kdo je vriskal, kdo je pel, kdo je bil tako vesel.«
Po gorah je ivje Po gorah je ivje, po ravnem je mraz, oh, kje si ti, dekle, oh, kje sem pa jaz!