Dirediredidom, dirediredidom ... Oj,, moj dom, kako si krasan Oj,, moj dom, kako si krasan, kako me izvabljaš iz nizkih ravan. V poletni vročini na strme vrhe, da tam si spočije v samoti srce, kjer potok izvira v skalovju hladan: oj,, moj dom, kako si krasan! Oj,, moj dom, četudi je svet začaral s čudesi mi večkrat pogled, tujina smehljaje kazala mi kras, le nate sem mislil ljubeče ves čas, o tebi sem sanjal sred′ svetlih dvoran: oj,, moj dom, kako si krasan!