Pa je pólnoč še, pa je pólnoč še in jih moram prižgati, da v tej sivi hiši nam je še ostati. V temen plašč zavit jih v burjo govorim, ko se zaganja v okna; pa se mati vzdrami in pomisli in zasanja ... Jaz pa divji sem kot burja ‒ proč, o proč je moje spanje.