Tiho vse: med življenjem in smrtjo edino drevo na gmajni; po cesti nekdo gre z dušo potrto, kakor da v onstran strmijo oči.
Vihar, vihar Vihar, vihar mi gre čez pot in v plašč se moj upira, zlomiti hoče moj upor, ne upor, božjast nemira. Kadar razpnem popotni plašč, kot ptič, rojèn v svobodo, se zdim in s silo dvojnih kril borim se s to usodo.