Ves Kras je mehak ‒ kot da ihti ‒ iz kapele luč in glas orgel plava; trenutek ‒ in kakor raztrgan obraz obmolči v mesečini skalna puščava.
Večer pred zimo Zrak, je prozoren kakor perot kačjega pastirja, brezčasna praznota je legla na pot jesenskega večera. Na ulici še samuje napis in živordeči lepaki, skozi tem senčen obris, skozi praznoto koraki.