Iz bele vasi bele poti ‒ in vse te poti v moje srce.
Večer pod rdečo sipino Gostega mraka modre zavese drhteče se spuščajo od neba; utihnili bori so za trenutek, kot potnik obstane sredi poljá. Za hribom se tiha vas je zmračila in oživele so strme poti; globel pod sipino je zadehtela od zemlje.