II Prišl je kakor plamen in vihar, v nevihti je pokrajina gorela in iz neba se sipal je požar in moja misel je okamenela. Pokleknil sem pred zadnji svoj oltar, za okni plamen in nevihtna strela in iz neba, se sipal je požar in moja misel je okamenela. In ko sem se prebudil drugi dan, bila pokrajina je brez pepela in v rosi polja tiho zelenela, le moj oltar je bil ves razdejan in veter pihal je hladan, mehak, v obraz je dihal ponevihtni zrak.