Ko da je vse izumrlo, je tiha kraška vas, ob ognju rdečem sedijo; tako bi sedel i jaz. Tako bi sedel za ognjiščem, obraz v dlaneh, bi molčal, tiho, vse tiho za oknom, le ogenj bi prasketal.
Preproste besede Ljubim jih, te preproste besede naših kraških kmetov, ljubim jih, o bolj jih ljubim od vas, meščanskih poetov.