Premišljevanje Kraška vas je v jeseni tiha, ovita v megl, le tu in tam se zasvita v tem. Tam za črnim ognjiščem se ognja sijaj; ‒ po mrzlih poljih hodim in vse me kliče nazaj. Ko da je vse izumrlo, je tiha kraška vas, ob ognju rdečem sedijo; tako bi sedel i jaz.