Ko da je zapal že sneg molčanja preko, polj, preko belih streh, ko da človeka obupa, spoznanja rahlo poljubi mehki smeh.
Ko da ubit, zatrt in prevaran s smehom življenja pozdravi ljudi, ko da od svetle tišine očaran krivicam in zlobam vsem odpusti. Ko da so tihe, bele peroti se razprostrle preko sveta, ko da so v mirni, prijazni dobroti zbrani ponižani tega sveta.