Poslednje obhajilo Ko bo razbit že moj obraz in moja roka brez moči in moje srce brez krvi ‒ in nad menoj triumf pravice bo razprostrl krvavi ščit, ko bom že skoro ubit ‒ In ležal bom pred vami sam, obkrožil usta bo smehljaj, ko da bi angelov sijaj razsvetlil moj teman obraz, in srce moje trudno, ubito umrlo bi, da se spočije, kot je Njegov ukaz. Tedaj bo svetli dih stremljenj, ki srce mi jih je rodilo, ponižanj, porazov in trpljenj poslednje moje obhajilo, da sem boril se v duhu čist in kor borilec moram umreti; in tákrat prišel bo oteti me iz trpljenja beli.