Tropa vojakov s puškami gre, a še ti se nad mrliči zgroze ‒ kako da bi mogli streljati?
Po cesti greš Po cesti greš, sam ne veš kako, žaluješ in ne veš zakaj, ti si kot črno drevo v jeseni, ko razblesti sivino sijaj ... Mogoče bi spet listje imelo ‒ srebrn sijaj, polcvetal, čudovit ‒ človek bi umrl, pa ne more umreti, in bi živel, a je zlomljen, ubit.