Trnje zori sredi belih puščav, kot kaplje krvi dozoreva mu plod, na belih grobljah kraških planjav: Tam bo tvoj kot.
Pesem ponižanih (Staro mesto) Med ostrim dišanjem raznih omak, med kričanjem stopam čez sivi tlak, otroci so starci strašnih spoznanj, v licu ni zdravja, ne smeha, ne sanj. Nerazčesane, lase čez obraz, v cunje zavite, v poldanski čas v kosilo žene nesó, njih oko je mrtvo, njih srce je mrtvó.