O, da sem potnik pod težkim zelenjem vrtov, da mogel bi v vlažne daljine kot v vino nevidno zarje namakati, rasti v šumenju, kaliti v dihu vetrov, o, da bi mogel mirno, tiho po cesti korakati! Ali da bi v vrtovih rasel z belimi prsti korenin in da bi mogel kontinente nove dojeti vase, izpeti tiho moč noči, grozo sivo v brezbrežju globin ‒ da nehal bi krvaveti, o, da bi mogel umreti!