Srce bi se ustavilo in potopilo v to tiho molčanje temnih dolin, srce bi se ustavilo in bi se skrilo pred grozo, ki jo izvablja spomin, v hiši na polju dekle ugasnilo luč bi pred strahom neznanih daljin.
O, da sem list zeleni O, da sem list zeleni na večnem drevesu ljudi, o, da bi mogel na njem zeleneti,, v vejah gnezditi kot ptič gnezdi, o, da bi mogel z njimi živeti! O, da sem potnik pod težkim zelenjem vrtov, da mogel bi v vlažne daljine kot v vino nevidno zarje namakati, rasti v šumenju, kaliti v dihu vetrov, o, da bi mogel mirno, tiho po cesti korakati!