Ta luč, ta dobra, ta nam dá poguma, kot zvezda sredi tvorniškega šuma, ki delavcu je pred oči prišla, na trudno dušo mimo prisvetila, kot golobica razprostrla krila bi preko poteptanega srca.
Ne veruj Ne veruj ljudem: vsi so prikriti, na njihovih ustnih se laska smeh, a zraven te hočejo ubiti in hočejo v tebi odkriti greh. Ne veruj prijateljem, bodi sam, grenko‒sočno, samotno drevo, čuvaj laži se, lokavih omam, rasti trpko, a rasti krepkó!