Kadar pa ne bo nikogar, staršev ne, ne bratov, sester, ljubice, prijateljev ‒ in jesensko tiho sonce bo čez Kras, čez Kras sijalo, kot bi z mano žalovalo ‒ res, ne bom se bal umreti, kaj mi samemu živeti?
Ne prosi, brat Ne prosi, brat, kdor prosi, ne zasluži, za nas velja parola: naj zahteva. In ta parola, bratje, naj nas druži in v naših močnih dušah naj odseva.