Na provincialni postaji Na medenini (zlata kolesca, zobata in gladka, tipke koščene) sonce blešči kakor s polzaprtimi očmi. Tu in tam vstane kolesce ‒ daljen akord se je zbudil, uradnik odveže trak ‒ vsak dan enak poziv ... Monotoni koraki, v pisarniški vzduh zaprti ‒ dva tira v svet, skozi okno ‒ puščava Krasa, brinje in bori, akacije, divje rože ‒ štirje vlaki na dan.