V množici sem, ki se giblje, upira, bolan sem, tako sem se že izkričal, v množici sem, ki ugaša, umira, k zmagi hitim in vem, da bom; šele ko pala bo name sekira, čutim, kako bom za Njim zaječal.
Labodja pesem Tiho je sklonil svoj beli vrat v nad vodó, v vodi grmovje, stolp in grad, zaprl je oko. In sredi jezera ni mogel utoniti, to je bil strašen ukaz: živeti, trpeti, strmeti v razbiti svoj obraz.