O tačàs so res bleščele, njih prijazni je preč; ko tačàs, takó vesele nikdar mi ne bodo več. Mrzle z dalje mi brlíjo, brez občutka migajo; zvezde nič ne govorijo, zvezde nič ne čutijo!
Tak si lepa, kakor, ko pripelje beli dan, da zbudi zelena gora se iz težkih nočnih sanj.