Iz temne meglé pa množina duhóv posuje se v školjkah od zláta bleščéčih, prijezdi na ribah srebrnosvetéčih, ter vije se čudno k glasovom rogóv.
Kak hiter, kak jasen, kak čuden je ples, ki suče čez mórje se mirno in plano, in petje človeškim ušesom neznano razlega k vihranju se jasnih telés. Rajánje zastane in petje nehá, pa kakor na Krasu povzdigne se burja ter vije viharna in brije do morja, tak dvigne se trop in tak k bregu vihrá.