Pobratimija Naj čuje zemlja in nebó, kar dans pobratimi pojó! Naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak prisega: da srce zvesto, kakor zdaj, ostalo bode vekomaj. In ko ločitve pride čas, na razne poti žene nas; tu ná! pobratim roko mojo, ti mi podaj desnico svojo, da srce zvesto, kakor zdaj, ostalo bode vekomaj.