Srce se v prsih mi topi zamaknjeno v nekdanje dni, v presrečno dobo ‒ o zlata, zlata leta!
JEFTEJEVA PRISEGA Na boj na divje Amonite, sovražnike rodú srdite, je Jefte hrabro četo zbral; na meji, glej, sovražnih tal kleči glavar na travi rosni, da zmago bi mu Večni dal v usodni vojski, smrtonosni: »O čuj me, bojnih trum gospod, usliši mojo ti molitev, otmi, otmi svoj sveti rod! Ti vêdi ga v zmagalno bitev, dodeli srečno mu vrnitev, in ‒ to prisegam ‒ prvo stvar, ki po dobljeni slavni zmagi me sreča na domačem pragi, zakoljem tebi v žgalni dar, usode vojske gospodar!«