Pa če zaprt je sreče raj, da gledam vanj se zdi mi, vsaj, ko v tvoja zrem očesa, odprta v njih nebesa. Srce se v prsih mi topi zamaknjeno v nekdanje dni, v presrečno dobo ‒ o zlata, zlata leta!
JEFTEJEVA PRISEGA Na boj na divje Amonite, sovražnike rodú srdite, je Jefte hrabro četo zbral; na meji, glej, sovražnih tal kleči glavar na travi rosni, da zmago bi mu Večni dal v usodni vojski, smrtonosni: »O čuj me, bojnih trum gospod, usliši mojo ti molitev, otmi, otmi svoj sveti rod!