Povesila kodrasto témence je, nasmehnila se, zarudela, pospravila svatovsko brémence je, iz izbe je tržne zletela. A zunaj viharen zimski je dan, nov sneg na stari se usiplje, pod težo vzdihuje hrib in ravan in drevje v dobravi škriplje. A kaj je dekletcu za zimo, za mraz!