Ni znamenje na polju to, to moje je srcé gorkó; in ta obraz, prepoln miline, je slika moje domovine.
Ta svetla luč ‒ moj srčni žar, le njej plamti in bo vsekdar, in z duše cvetjem plemenitim njo kitil bom, kot zdaj jo kitim. Njo prvi spev je moj slavil, poslednji njej se bo glasil, in zadnji glasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo!