Kdor kruha ubranega ne je, ni skusil sirotenja, kaj je trpljenje, on ne vé, on ne pozna življenja. Za vse je svet dovolj bogàt, in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili!
POGLED V NEDOLŽNO OKO Nikar, nikar se me ne boj, nedolžni, nežni moj, le semkaj k meni sedi, okó v okó mi gledi!