Pred njo presvetlo luč gojim, lepó, zvestó za njo skrbim, naj sveti sonce, zvezde jasne, pred sliko moja luč ne ugasne. In, ki lepó cvetó, s pobožno berem ji roko, pred njo prekrasne vence devam in zraven glásne pesmi pevam. Ni znamenje na polju to, to moje je srcé gorkó; in ta obraz, prepoln miline, je slika moje domovine.