Odrasle zreš in otročiče, nesoče oljkove snopiče, če ne, mladike oljčne vsaj, svetišče zdi se oljkov gaj. Skoz okna sonce božje lije v ta gaj svoj zlati žar z nebes, a bolj še sreče sonce sije otrokom z lic in iz očes skoz senco oljkovih peres. Pristopi starček sivolas in blagoslov nebeški kliče njegov srčnó moleči glas na oljčne veje in snopiče.