Oh tisoč bo src in tisoč bo hiš jokalo bridkó ‒ zakaj to pustiš, zakaj to trpiš, dobrotno nebo?!
VOJAKOVE NEVESTE POROKA Venec sem poročni vila, nád na njem sijal je žar; a kedaj ga bom nosila z zaročencem pred oltar? mrtve, vene venec, ž njim jaz venem in bledim; daleč moj je zaročenec, jaz odpravljam se za njim.