Kot sončece čist moj srčni je žar, ne bo me ga sram pred tabo nikdár. In vendar zakaj ta čisti plamén podžiga sedaj mi pekel ognjen? Trepeče, oh, revi, mi sleherna žila kot listje na drevi, ko bliža se sila, drhtim, oh, drhtim sirota uboga, da v boju zgubim, ki ljubim tako ga.