Saj ptičji rod se vrača zdaj domov, glasnó žgoleč: mi sveta tla domača zdaj pustili smo trpeč. Mi nismo ptičev trop legák, ki sam si pot voli; begoten smo neba, ki veter ga podi! Lepo žari meglica se, pod nebom plavajoč, ozira v njo cvetica se, hladila čakajoč.