‒ Čuj, duri tam ječé zaškripljejo, in nove trume v božji hram skoz nje se usipljejo. Na teh ni srébra ne zlatá, in blesk jim je neznan, na licih tožnih se pozna le sled solzá in ran. To pač je siromakov rod, molčé je zunaj stal in mimo čakal, da gospod prostora bi mu dal.