KESANJE Da zábil bi reve in teže, na posteljo starček se uleže; a ura za uro beži, in sen mu ne stisne oči. In, glej, o polnôčni se uri odpahnejo v sobico duri, in pošasti skoz nje k postélji se mu pripodé. »Kedó ste, obrazi pregrozni, plašeči ob uri me pozni?