Oj, pašniki sončni, lesovje temnó, vi viri, potoki studeni, ti slap moj grmeči, ti selo mirnó, pri srcu ko nekdaj ste meni! Željnó, kakor ded naš v izgubljeni raj, tja gledam na trate planinske, solzeč se oziram na mesta nazaj, kjer sanjal sem sanje detinske. Tam, srečen pastirček, sem glásno pojoč, veselje srcá razodeval, poslušal je potnik, po dolu gredoč, moj drug mi je z onkraj odpeval.