Razmakni, predgorja se temnega zid, zavesa meglena, izgini, naj svobodno zopet se pase mi po moji, po moji planini. Oj, pašniki sončni, lesovje temnó, vi viri, potoki studeni, ti slap moj grmeči, ti selo mirnó, pri srcu ko nekdaj ste meni! Željnó, kakor ded naš v izgubljeni raj, tja gledam na trate planinske, solzeč se oziram na mesta nazaj, kjer sanjal sem sanje detinske.