In vendar, rajska ti ravan, ko náte potnik se oziram, moj duh temán je in mračán in solze iz oči otiram. Naš bil nekdaj je ves ta raj, očetom našim domovina; tuj narod tod se širi zdaj, naš raj je tujcev zdaj lastnina. Dobi se včasih pergamen: nanj pesmi krasne, modre reke napisal bil je mož učen ‒ o vredne, da žive na veke!