Gruntarju) Le pojdi torej, duša draga, čeprav težkó mi je slovo; naj meni teče solzna, pa drugim boš vedril oko. Med tujce ne, ti greš med brate, da zanje trudiš dan se vsak, da vzore mi uresničiš zlate kot narodnjak in poštenjak. Hudobnež je podoben slani, ki padla v mrzli noči je; kar ta je vrtu in, kreposti on cvetoči je.