Zdaj senčni gaj se v cvet odeva, oj senčni gaj, moj rojstni raj, glasnó tam bratov zbor popeva, tu moj izgublja se vzdihljaj. Z družico drug tam prosto leta, izbral si gosto je drevo, in drobno gnezdo skrbno spleta, da spal bi nežni rod mehko. A meni svet je ves odcvetel, zaprt in slep sem samotar, nikdar ne bodem gnezda pletel, gojil mladičev nikedár.