Gorjé, če jezna ga zavzdigne, če ž njim po polju plodnem švigne, gorjé! Glej, tam na polju setev mlada, živilo naše, naša, pod težo sklonjeno drevo, glej, nežni cvet na mladem vrti, ognjeni na vinski trti plahó ozira se v nebo, in vse se vije, vse trepeče, boji vse šibe se grozeče. Zanesi nam, zanesi, Bog, otmì nas rev, otmì nadlog!