In križ ne kamnat ne lesen ne dviga se navpik, prosilcem milosti noben tam ne deli svetnik. Pa če nikdo tja ne hiti pobožnih čutij vnet, če cerkve tam ne križa ni ‒ ta kraj je meni svet! Na griček nizki ta srčnó jaz pokleknila bom in gorko, kakor prej nikdo, solzeč molila bom, Saj griček drugim ni enak, to je nagroben grič, pod njim počiva mlad vojak, oh, meni drag mrlič, Zapustil bil zastavo je, saj vem, po kom kopneč!