PRIMULA Poletni dan na zlatih iskril na svet je sončni prah, po tratah se vsejal in jarkih, zaril se v prst, zavil se v mah. Tam sončne matere rojênci bledé zaprti v grob temán, svetóv nebeških izseljênci mrjó v nesreči dan na dan. Že zimski dan visi nad bregom, čez dol besni leden vihar in gozd in plan ječi pod snegom ‒ gorje ti, uboga sončna stvar!