Tu nikdó se vas ne takne in mladičev vam nikdo z roko kruto ne izmakne ‒ čuval jaz jih bom zvestó.« A zastonj je ves moj klic, ne privabi srečnih ptic. Razkropi se vse krdelo čez prijazno gorsko selo, razdeli se v pare trop, slednji par izbere strop, kjer obesi mehko gnezdo; prazen je le moj,, ker nesreče jaz sem sin, rojen pod nezgodno zvezdo!