Le skrij se, sonce jasno, skrij, izgini svet izpred oči, da zabi žalostno srcé človeške zmote in gorjé!
NA BREGU Na bregu stojim in v mórje strmim: pod mano srdito valovje rohni ob kamnito bregovje; do néba praši se megleni dim, v obraz mi brizgajo pene od skalne stene; a stena skalna ostane stalna, in jaz se na robu ne ganem, viharju kljubujem, ostanem! Ko v steno valovje, usode vihar ob mé se zaganja; a duh se ponosni ne uklanja: ti streti me moreš, potreti nikdar usode sovražne besneči vihar!